Uspešno prostovoljstvo se ne začne na prvi delovni akciji ali športnem dogodku, temveč veliko prej – z dobrim načrtovanjem, odprto komunikacijo in premišljenim vključevanjem ljudi. Organizacije, ki želijo razvijati kakovostne in trajnostne prostovoljske programe, zato ne iščejo zgolj čim več prostovoljcev, ampak predvsem posameznike, katerih znanja, interesi, pričakovanja in vrednote se lahko povežejo s poslanstvom organizacije.
Prav premišljeno vključevanje prostovoljcev je eden od pomembnih korakov pri vzpostavljanju kakovostnega prostovoljskega programa, čemur posebno pozornost namenjamo tudi v projektu »Prostovoljstvo s kompasom – Ko veš, kam greš!«. V okviru projekta smo partnerji pripravili priročnik Prostovoljstvo na stičišču športa in dela z ranljivimi skupinami: priročnik za mentorstvo in prostovoljsko delo, ki organizacijam ponuja praktične usmeritve za vključevanje, spremljanje in podporo prostovoljcem.
Od prvega stika do prave vloge
Prvi korak je jasna in iskrena predstavitev prostovoljskih priložnosti. Potencialni prostovoljci želijo vedeti, komu bodo pomagali, kakšne naloge jih čakajo, koliko časa bodo zanje potrebovali, kakšno podporo bodo prejeli in kaj lahko od sodelovanja pričakujejo. Jasno opredeljena pričakovanja že na začetku zmanjšujejo možnost nesporazumov in ustvarjajo dobre temelje za dolgoročno sodelovanje.
Ob tem je pomembno predstaviti tudi, kaj prostovoljstvo ponuja posamezniku. Poleg občutka, da s svojim delom prispeva k skupnosti, je lahko prostovoljstvo priložnost za pridobivanje novih znanj in praktičnih izkušenj, razvoj socialnih in organizacijskih kompetenc, spoznavanje novih ljudi ter osebno rast.
Pri pridobivanju prostovoljcev ni univerzalnega pristopa. Mlade pogosto lažje dosežemo prek družbenih omrežij, šol, fakultet in športnih okolij, starejše pa prek lokalnih društev, skupnosti, priporočil in osebnih stikov. Prav osebno povabilo je lahko eden najučinkovitejših načinov vključevanja novih prostovoljcev, saj se ljudje pogosto lažje odločijo za prvi korak, kadar jih k sodelovanju povabi nekdo, ki ga poznajo in mu zaupajo.
Vsak prostovoljec prihaja z drugačno motivacijo
Vsak prostovoljec je drugačen. Nekateri želijo pomagati pri organizaciji športnih dogodkov, drugi želijo svoje strokovno znanje deliti z drugimi, tretji iščejo prve delovne izkušnje, nova poznanstva ali možnost aktivnega preživljanja prostega časa. Nekoga motivira predvsem pomoč drugim, drugega pridobivanje izkušenj, tretjega občutek pripadnosti skupnosti.
Zato je pomembno, da organizacija že ob vključevanju spozna posameznikove interese, izkušnje, sposobnosti, razpoložljivost in pričakovanja. Uvodni pogovor pri tem ni klasičen razgovor za zaposlitev, temveč predvsem priložnost za medsebojno spoznavanje. Organizacija predstavi svoje delo in potrebe, prostovoljec pa lahko pove, kaj ga zanima, kaj zna, česa bi se želel naučiti in koliko časa lahko nameni prostovoljskemu delu.
Posebna pozornost je potrebna pri prostovoljskem delu z ranljivimi skupinami in osebami z invalidnostjo. Pri takšnem delu ni pomembno le, kaj bo prostovoljec počel, temveč tudi, ali je za naloge ustrezno pripravljen, ali razume posebnosti uporabnikov ter ali ima zagotovljeno ustrezno podporo. Prostovoljca zato ne smemo zgolj razporediti na določeno nalogo, temveč ga je treba na njegovo vlogo tudi ustrezno pripraviti.
Ne iščemo popolnega prostovoljca
Uspešne organizacije ne iščejo »popolnega« prostovoljca. Njihov cilj je najti pravo vlogo za posameznika in mu omogočiti, da se v njej postopoma razvija.
Mladi brez predhodnih izkušenj lahko na primer začnejo z logistično podporo pri športnih dogodkih, kasneje pa prevzamejo zahtevnejše organizacijske ali koordinacijske naloge. Posamezniki s strokovnim znanjem lahko sodelujejo kot mentorji ali izvajalci posameznih aktivnosti, starejši prostovoljci pa lahko z bogatimi življenjskimi in poklicnimi izkušnjami pomembno prispevajo k delovanju društva in prenosu znanja na mlajše generacije.
Pri tem je pomembno tudi načelo postopnosti. Prostovoljec mora vedeti, kaj se od njega pričakuje, komu se lahko obrne po pomoč ter kje so meje njegove odgovornosti. Še posebej pri delu z ranljivimi skupinami mora organizacija poskrbeti, da prostovoljec ne prevzema nalog, za katere ni usposobljen ali ki presegajo njegovo vlogo.
Dober izbor je šele začetek
Ko so naloge usklajene z motivacijo, sposobnostmi in časovnimi možnostmi prostovoljca, pridobita obe strani. Prostovoljec se počuti koristnega, sprejetega in motiviranega za nadaljnje sodelovanje, organizacija pa pridobi zanesljivega sodelavca, ki s svojim delom prispeva h kakovosti programov in močnejši skupnosti.
Vendar se proces z izborom prostovoljca ne konča. Kot poudarjamo tudi v priročniku, je za kakovostno prostovoljstvo pomembna nadaljnja podpora – jasna komunikacija, uvajanje v delo, dostopnost mentorja, spremljanje, povratne informacije in možnosti za razvoj. Prav mentor ima pri tem pomembno vlogo, saj prostovoljcu pomaga razumeti njegove naloge, se vključiti v organizacijo, premagovati morebitne izzive ter postopoma razvijati samostojnost in nove kompetence.
Uspešen prostovoljski program zato ni rezultat naključja, temveč premišljenega procesa – od prvega stika, predstavitve in uvodnega pogovora do ustreznega izbora nalog, postopnega vključevanja, mentorstva in razvoja posameznika.
Pravi prostovoljec tako ni nujno tisti, ki že ob prihodu zna in zmore vse. Pomembneje je, da organizacija prepozna njegove potenciale, mu poišče ustrezno vlogo ter ustvari okolje, v katerem lahko svoje znanje, izkušnje in motivacijo razvija ter z njimi prispeva k skupnosti.
Prispevek je nastal v okviru projekta »Prostovoljstvo s kompasom – Ko veš, kam greš!«, v katerem Športna unija Slovenije skupaj s Slovensko zvezo tradicionalnega karateja ter Društvom paraplegikov Prekmurja in Prlekije razvija vsebine in praktična orodja za kakovostnejše mentorstvo ter vključevanje prostovoljcev v športu in pri delu z ranljivimi skupinami.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Projekt se financira iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Besedilo izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.
Fotografija: Pexels
