Na TAFISA Evropskih igrah športa za vse v Limericku, so člani Športnega društva Škulja Vogrsko predstavili slovensko ljudsko igro škuljanje.
Kakšna igra sploh je škuljanje, kako so jo obiskovalci na Irskem sprejeli ter kako so sami doživeli ta dogodek je z nami podelila Nives Hvalica, članica ŠD Škulja Vogrsko.
1. Kako bi nekomu, ki škulj še ne pozna, na kratko predstavili to tradicionalno slovensko igro in kaj je pri njej najbolj zanimivo?
Sprehod z otrokom, piknik s prijatelji, dan za sprostitev v naravi. Nam po začetnem navdušenju kdaj postane dolgčas? Kako si popestriti dogodek? Igra je najboljša rešitev. Ali potrebujemo za to kupe igrač in pripomočkov? Ne, saj v Sloveniji nam narava ponuja več kot vse trgovine skupaj. Tako kot nekoč, v davnih časih.
Poiščeš kamen, ga postaviš za tarčo (balin). Poiščeš malo večje kamne (škulje) in jih mečeš v tarčo. Če sta igralca dva, postane bolj zanimivo. Še bolje, če se sestavijo ekipe in gremo tekmovat. Takoj ko pa imamo tekmovanje, potrebujemo pravila. In spoznavaš, da oblika, velikost in lastnosti kamnov vplivajo na zmago, zato nadaljuješ z razvijanjem igre tudi v to smer. In igra v naši vasi ima ime. Škuljanje. V sosednjih vaseh Vipavske doline in na Krasu so poimenovanja različna: škuljanje, škrovanje, kagucanje,..
Igra škuljanje je bila 2016 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.
Škuljanje je stara ljudska družabna in športna igra, v preteklosti naj bi to bila igra preprostih ljudi ali pa pastirska igra. Najstarejši prebivalci Vogrskega se še spominjajo, da so jo nekoč radi in pogosto igrali tako otroci kot odrasli. »Igralo se je v prostem času na travnikih, dvoriščih, vinogradih, cestah. Kjerkoli sta se dobila najmanj dva tekmovalca in je bilo pri roki nekaj škulj. Škulja je ploščat kamen, pobran iz narave, za boljši met nekoliko obdelan v okroglo obliko. Igra je zelo enostavna. Igralci škuljo mečejo in jo skušajo približati manjšemu kamnu, balinčku. Škulja, ki je bližje balinčku, ima punt (točko). Igra se lahko posamezno, en igralec proti drugemu, lahko pa tudi v skupinah po dva ali trije. Zmaga tekmovalec oziroma ekipa, ki prva doseže 13 puntov.« Pravila škuljanja so se prenašala iz roda v rod. »Škuljanje smo videli od starejših. Ko sem bil star 6 ali 7 let, smo igrali tudi otroci. V začetku nas je najbolj jezilo, ker so zmeraj zmagali starejši. Tako da smo tudi sami začeli trenirat, metati, celo po skritem. Eno od takih igrišč je bilo na gozdni poti za našo hišo. Igrali smo zmeraj dva, trije, štirje.« se svojih prvih začetkov škuljanja spominja Jožef Hvalica. Na Vogrskem so igrali s kamnitimi škuljami, vendar so v sosednjih krajih za to igro uporabljali tudi škulje iz drugih materialov. Franko Arčon iz Renč pravi, da se je »v Arčonih ohranila tradicija škuljanja s pol cegla«, to je polovica zidaka, najbrž kot posledica razvitega opekarstva v Renčah in okolici. V delu Vogrskega, kjer so bili gozdovi, se ohranja škuljanje z lesom, škulje so narejene iz odrezkov debel.«
Vir: Goriški letnik 43, Zbornik Goriškega muzeja, Hvalica N., Škuljanje, stara ljudska igra, 2019
Tudi igre gredo v razvoj s časom. Športno društvo škulja Vogrsko je poskrbelo za zapis pravil, naravne materiale nadomeščajo škulje iz aluminija, pa tudi prstomet je neke vrste sodobni naslednik ljudske igre. V Sloveniji se je po zgledu Športnega društva Škulja Vogrsko registriralo še več društev, ki ohranjajo tradicijo škuljanja (Športno društvo Škulja – Barje, Športno društvo Škulja – Kagho Bilje, Športno društvo Lajše). Člani društev se povezujejo med seboj , pa tudi s člani društev izven slovenskih meja. Društva so poenotila pravila škuljanja. Organizirajo številna tekmovanja in predstavitve, tekmujejo v Sloveniji in tujini, na tekmah lokalnega značaja, za pokal Slovenije in mednarodno ligo Alpe Adria (Italija, Hrvaška in Slovenija). Aprila 2019 so na Dvorcu Vogrsko podpisali listino o ustanovitvi Škuljaške zveze Slovenije.
Vir: Arhiv Športnega društva Škulja Vogrsko
Člani Športnega društva Škulja sodelujejo tudi na predstavitvah tradicionalnih iger izven meja naše države. Tako je spomladi 2016 v Buzetu na Hrvaškem potekal prvi Mednarodni festival škuljanja, pod okriljem The European Traditional Sports and Games Association (AEJST). Aprila 2016 je bila v Buzetu (Hrvaška) v sklopu festivala starih tradicionalnih iger odigrana prva uradna tekma reprezentanc Slovenije in Hrvaške v škuljanju. Aprila 2018 so člani društva predstavljali škuljanje na festivalu tradicionalnih iger v Španiji v mestu Aranda de Duero, igro so predstavili na Tafisa kongresu v Portorožu leta 2022, na TAFISA festivalu Evropskega športa za vse v Perugi, Italija 2024, sodelovali so na Olimpiadi starih športov na Hrvaškem. Letos pa na European Sport Foll All games v Limericku na Irskem od 6. do 11. avgusta 2026.
Vir: Arhiv Športnega društva Škulja Vogrsko
2. Kako so obiskovalci in udeleženci TAFISA European Games sprejeli škulje? Kaj jih je pri igri najbolj pritegnilo oziroma presenetilo?
Na Irskem, v Limericku, smo postavili v ospredje škuljanje z lesenimi škuljami, saj je Slovenija dežela gozdov. Toplina lesa je očarala predvsem otroške in ženske roke, moški so bili večinoma bolj navdušeni nad težkimi kovinskimi škuljami. Škoda, da nismo imeli kamnitih škulj, mislim, da bi jih najbolj navdušile. Omejitev letalskih letov pač. Igrali smo najenostavnejšo varianto, brez strogih pravil. Za užitek in veselje. Prijetno smo bili presenečeni in veseli množičnega obiska. Podali smo nekaj osnovnih navodil, kako škuljo prijeti in jo pravilno vreči. Ko pa smo začeli šteti točke, se je slišalo tudi navdušujoče vriskanje, spodbujanje, navijanje. Na igriščih je bil svet v malem, poleg domačih Ircev vsi evropski narodi, barve kože in jeziki so se med seboj prepletali, sporazumevanje je potekalo poleg govora tudi s celimi telesi, gibi, ki so podkrepili sporočila in izmenjavo mnenj. V ozadju pa vedno v živo irska glasba, plesi…
Kaj me je najbolj presenetilo? Skupina odraslih s posebnimi potrebami, spremljevalci so jih na vozičkih pripeljali na igrišče in kako so ti ljudje poskušali vreči škuljo. Takrat so se tudi bolj oddaljeni gledalci približali in jih spodbujali. In pa otroci, navdušeno metali in tekali. Mama, Irka, je komentirala nekako takole: Kako dobra je ta igra, zdaj so naši otroci še na šolskih počitnicah in je to odlična ideja in spodbujanje gibanja. In pa tisi nežen francoski plesalec ljudskih plesov iz Bretanije. Kako eleganten met je imel, čisto baletni gibi! V nasprotju z ekipo angležev, ki so les kar prestopili , vzeli aluminijaste škulje in vsak met predebatirali v podrobnosti. Več govorjenja kot samih metov.
3. Kako ste sami doživeli predstavitev škulj in Slovenije na mednarodnem dogodku ter kaj vam bo od te izkušnje najbolj ostalo v spominu?
Mislim da smo kot ekipa pustili zelo močan in pozitiven vtis. Naša slovenska zastava je vedno plapolata, pa tudi zelen transparent je tudi najbolj oddaljenim bil smerokaz, da so nas obiskali. Tudi z lepimi poenotenimi oblačili – trenerkami, smo delovali kot dobro vidna ekipa. Dobro razpoloženje, smeh in navdušenje smo uspeli ohraniti od začetka do konca. Seveda smo z našo glasbo poskušali preglasiti Irce. V pogovorih smo obiskovalcem predstavili našo lepo domovino, lepote naravne, kulturne dediščine in ljudi. Če jih bo zares vsaj polovica obiskala Slovenijo, bomo imeli velik turistični naval. In škuljalo se bo po celi Evropi tudi Indiji, Ameriki in Kanadi.
Bistvo celotnega dogodka pa lahko pogledamo tudi z drugih zornih kotov. Igre, kot so naša, so izjemnega pomena za razvijanje ali/ in ohranjanje socilanih stikov. Ko se igraš, se pogovarjaš, se spoznavaš, si človek. Ni potrebno , da si vrhunski športnik. V igro se lahko vključi čisto vsak, ne glede na starost, barvo kože, narodnost, zdravstveno stanje in posebne potrebe. Pravila se lahko enostavno prilagajajo skupini. Za igro niso potrebni finančni vložki.
Novodobni človek je ujet v obveznosti, pomanjkanje časa, druženje preko spletnih omrežij. Sprostitev si kupuje s pomočjo sodobnih gurujev, telovadi pod vodenjem. Kdor ne zmore slediti tempu sodobnosti, se umakne med štiri stene ali v virtualni svet. Strokovnjaki razglabljajo, iščejo rešitve, nas učijo kako bi morali skrbeti za zdravje.
Pa so včasih najbolj elementarne, preproste, že dolgo poznane aktivnosti lahko ključ do rešitev sodobnih diskurzov o zdravem življenju. Za potrditev navedene trditve je že dovolj, da obiščemo in spoznamo skupine ljudi, ki se s takimi aktivnostmi ukvarjajo. Brez omembe vrednih finančnih vložkov, le dobra volja, sprostitev, zabava, druženje, rekreacija ali tekmovanje, z vključevanjem ljudi s posebnimi potrebami ter prvobitno socialno mreženje. O čem teče beseda? O škuljanju.
Nenazadnje pa vsa zahvala mednarodni organizaciji TAFISA, ki spodbuja šport za vse, saj tudi s takimi dogodki, kot je organizacija mednarodnih športnih dogodkov, spodbuja gibanje in zdrav življenski slog, vključevanje starejših ljudi in ljudi z različnimi sposobnostnmi, povezuje ljudi skozi šport. Zahvala Irskim organizatorjem, da so izpeljali ta velik, množičen dogodek brez nobenih zapletov. Zahvala Športni uniji Slovenije, da nas podpira pri naši dejavnosti. Zahvala g. Patriku Peroši za vso pomoč in usmerjanje. Zahvala in obenem še čestitke novemu predsedniku TAFISA, Janezu Sodržniku. Prepričani smo, da je pravi človek stopil na vrh organizacije, želimo mu moči in speha v vodenju.
Kjer se pišejo dobre zgodbe, ni prostora za sovraštvo. Kjer ni sovraštva, ni vojn. In kaj si sploh lahko vsi skupaj zaželimo? Mir, zdravje in srečo. Celota je vedno sestavljena iz drobnih stvari, naj bodo dobre, kot je naša zgodba.
Fotografije: Arhiv ŠD Škulja Vogrsko
