Nova programska zasnova strateških usmeritev za obdobje 2025–2034 ter nedavno posodobljen vsebinski del temeljnega akta temeljita na štirih strateških usmeritvah, predstavljenih ob 30. obletnici Športne unije Slovenije leta 2023. Telesna dejavnost in gibanje, zdrava prehrana in nutricionizem, preventiva in zaščita ter zeleno okolje in trajnost so temeljna vodila našega prihodnjega delovanja, usmerjenega v spodbujanje zdravega, aktivnega in trajnostnega življenjskega sloga. Tudi sestava Strokovnega sveta je temu primerno oblikovana, saj ga sestavljajo strokovnjaki z različnih področij. Med njimi je tudi Katja Simić, diplomirana dietetičarka, ustanoviteljica Dietetik priporoča in priznana predavateljica o zdravi prehrani. Z njo smo opravili krajši intervju.
Nedavno ste bili imenovani za članico Strokovnega sveta ŠUS kot strokovnjakinja za področje zdrave prehrane oziroma nutricizma, ki predstavlja enega od štirih stebrov delovanja ŠUS. Do zdaj sta potekala že dva sestanka – kakšni so vaši prvi vtisi?
Sama sem prvič članica kakšnega sveta in iskreno nisem vedela, kaj pričakovati. Po dveh sestankih je že nekaj vtisov, a še vedno smo na začetku poti. Člani smo iz različnih področij, vsakdo seveda razmišlja, kaj lahko stori na svojem. Prehranski del bo gotovo super doprinos k vsebinam ŠUS-a in zelo se že veselim, da bomo vse povedano na sejah začeli pretvarjati v prakso in postavili pred ljudi.
Profesionalno se ukvarjate s prehranskim svetovanjem (dietetik-priporoca.si). Ali lahko v nekaj stavkih izpostavite ključne smernice ali priporočila, ki jih kot strokovnjakinja želite posredovati zainteresirani javnosti ter jih spodbuditi k bolj zdravemu prehranjevanju v okviru aktivnega in trajnostnega življenjskega sloga?
Predvsem si želim, da bi ljudje začeli razumeti razliko med hranili in živili oz. hrano. Potrebujemo hranila, posamezna živila pa so le nosilec teh hranil. Če dam primer beljakovin – te potrebujemo oz. potrebujemo aminokisline. Na posamezniku pa na koncu je, v kakšni obliki jih bo vnesel. Bo posegel po živalskih ali rastlinskih virih? S to odločitvijo bo poleg beljakovin zaužil še nasičene ali nenasičene maščobne kisline, morda presežek soli, če bo njegov beljakovinski vir predelana salama, morda kar nekaj prehranske vlaknine, če bo njegov vir beljakovin stročnica. Nobena hrana ne prinese le enega hranila. Je zato bolje, da posegamo po izoliranih hranilih, ki jih dobimo na policah prehranskih dopolnil? Nikakor ne. Na koncu potrebujemo tudi energijo in volumen, ki ga prinese sama hrana. Hrana je torej naša osnova, naučimo se jo ceniti, ne manipulirati, ampak iz nje dobiti kar se da veliko dobrega ob kar se da nizkem tveganju, ki lahko predstavlja za nas, predvsem, če je zaužijemo v prevelikih količinah. Želim torej, da se ljudje nehajo obračati na pompozne naslove in nevzdržne dietne režime, ki dolgoročno ne bodo prinesli drugega, kot ogromno zmede.
Kakšno vlogo ima po vašem mnenju prehranska pismenost pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga – in kako bi jo bilo mogoče bolje vključiti v programe športne rekreacije?
Vsakdo od nas se prehranjuje vsak dan in to večkrat. Srečujemo se torej s sprejemanjem prehranskih odločitev, ki jih vodi ne le naše (ne)znanje oz. vedenje o prehrani, ampak pogosteje še hiter tempo vsakdana, stres, čustva, finance, razpoložljivost hrane v smislu ponudbe na dani lokaciji ipd. Le opremljeni z ogromno informacijami, ne le o tem, kaj je zdrava prehrana, ampak tudi o tem, kako jo narediti bolj praktično in (časovno) obvladljivo ter kje nam je na voljo, bomo vsakodnevno sprejemali dobre prehranske odločitve, ki bodo podpirale naš življenjski slog, s katerimi bomo pokrili potrebe našega organizma po energiji in hranilih. V programih športne rekreacije vidim priložnost predvsem prvo z zgledom vaditeljev oz. tistih, ki programe izvajajo oz. vodijo, nato v ponudbi prehrane in pijače v prostorih, kjer se izvaja športna rekreacija, s kakšnimi dodatnimi vsebinami, ki jih društva ponudijo svojim vadečim (npr. predavanja, delavnice).
Kaj bi bil vaš prvi nasvet nekomu, ki želi narediti manjšo, a učinkovito spremembo v prehrani – brez kompliciranja in z dolgoročnim učinkom?
Nehajmo iskati bližnjice in uporabljati prehranske izdelke, ki so sestavljenih iz ogromnega števila sestavin z dobro reklamo. Če živilo potrebuje reklamo, potem najbrž ni dobro za nas. 😊 Izbirajmo raje osnovna živila, ki jih v okusne obroke pripravimo sami, ki so sezonsko dostopna in pretežno iz našega lokalnega okolja. Nobena hrana sama po sebi ne bo rešila naših težav, prav tako nobena hrana sama po sebi ne predstavlja grožnje. Gre za kombinacije, količine, način priprave, način našega uživanja v hrani, ki naredi tisto razliko. Vsakodnevno bazo naj predstavljata (lokalna in sezonska) zelenjava in sadje, dodajmo jima kvalitetne vire beljakovin, pa naj bodo te živalskega in/ali rastlinskega izvora, dodajmo zdrave maščobne kisline, predvsem rastlinske (semena, oreške, kvalitetna hladno stiskana olja) in polnozrnate vire ogljikovih hidratov, ki so kar se da osnovni (torej npr. ovsene kosmiče in ne mueslija za zajtrk), za piko na i pa se nehajmo izogibati stročnic le zato, ker napenjajo. Ko se jih telo navadi, tega učinka praktično več nimajo. Pijmo dovolj vode. Za okuse uporabljajmo začimbe in ne soli. O živilih, ki se jim raje izogibajmo pa kdaj drugič. 😊
Foto: Eva Žurbi