Ne glede na to, ali je namerna ali nenamerna, je raba jezika eden najpogostejših in na videz »najpreprostejših« načinov diskriminacije. Rasistična žaljivka, zaničevalna oznaka za osebo z invalidnostjo ali izraz, ki izključuje določeno skupino ljudi, je lahko izrečen v trenutku, vendar lahko posameznika globoko prizadene in ima dolgotrajne posledice. Takšna ravnanja lahko na primer posameznika odvrnejo od sodelovanja v vsakdanjem življenju skupnosti na vseh njegovih področjih, med katerimi je šport eno najpomembnejših.
Jezik pogosto uporabljamo samoumevno in podcenjujemo njegovo moč. To ne velja le za posameznike, temveč tudi za organizacije civilne družbe in športne organizacije. Jezik ima ključno vlogo pri tem, da se ljudje počutijo sprejete, vključene in sposobne polno sodelovati v skupnosti. Deluje na različnih ravneh: na neposredni ravni, kjer oblikuje prvi vtis in pogosto predstavlja prvi dejavnik presojanja, ter na dolgoročnejši ravni, kjer vpliva na to, kako je organizacija razumljena in dojemana – koga predstavlja in na kakšen način.
Kot se je pokazalo skozi različne aktivnosti projekta ChangeMakers – od raziskave do usposabljanj – obstajajo številne ovire, ki pomembno vplivajo na dostop do množičnega športa in vključevanje vanj. Jezik pri tem ni izjema.
Jezik, ki ga uporabljamo vsak dan, je bil ena najpogosteje obravnavanih tem v partnerstvu projekta ChangeMakers. Veliko pozornosti smo namenili razmisleku o terminologiji, ki se uporablja na področju boja proti diskriminaciji, saj lahko besede v različnih nacionalnih okoljih dobijo različne pomenske odtenke in družbene konotacije. Še pomembneje pa je, da smo razmišljali o tem, kako lahko izrazi, ki jih pogosto razumemo kot nevtralne, v sebi skrivajo razmerja moči ter utrjujejo stereotipe in diskriminatorna ravnanja.
Z namenom poglobljenega razumevanja tega področja in oblikovanja vsaj skupnega besednjaka smo pripravili Kritični slovarček pojmov. Njegov namen ni sestaviti seznama »prepovedanih« ali »napačnih« besed niti ne trditi, da predstavlja univerzalno veljaven pogled. Slovarček je zasnovan kot orodje za dialog in spodbujanje kritičnega razmišljanja o jeziku. Pri tem izhaja iz zavedanja, da nobena beseda ne obstaja sama zase; vsaka je izrečena ali zapisana v specifičnem družbenem, kulturnem in ekonomskem kontekstu, ki se nenehno spreminja.
Besede ne le odražajo, temveč tudi soustvarjajo in oblikujejo družbene narative. Vzemimo za primer izraz »manjšina«, ki se pogosto uporablja za označevanje:
»Skupina, za katero je značilna relativna nemoč v primerjavi s prevladujočo večinsko skupino, ki običajno razpolaga z družbeno, ekonomsko in politično močjo. Čeprav se izraz pogosto uporablja za skupine, ki so številčno manjše od večinskega prebivalstva države ali regije, status manjšine v tem kontekstu ni nujno povezan s številčnostjo, temveč predvsem z razporeditvijo moči v družbi.«
(Prirejeno po: Encyclopaedia Britannica; Vickerman, Milton D., 2024; European Migration Network – EMN)
Kot nakazuje že sama definicija (kar izpostavljamo tudi v slovarčku), lahko uporaba izraza »manjšina« nehote utrjuje obstoječa razmerja moči, namesto da bi jih postavljala pod vprašaj, saj odraža perspektivo družbeno prevladujoče skupine. Hkrati lahko prispeva k procesom viktimizacije in stigmatizacije, saj določene skupine umešča v trajen okvir drugačnosti ali prikrajšanosti, namesto da bi jih prepoznala kot posameznike z lastno avtonomijo, sposobnostmi in aktivno vlogo v družbi.
Razmislek o pogledih in predpostavkah, ki so vgrajeni v besede, ki jih uporabljamo, predstavlja pomemben prvi korak k ustvarjanju družbe, v kateri lahko vsi sodelujejo pod enakimi pogoji. V slovarčku zato pojme, kot so »raznolikost«, »vključenost« in »integracija«, obravnavamo tudi skozi dekolonialno perspektivo ter raziskujemo, kakšna razmerja moči in družbene predstave lahko odražajo.
Ta proces kritičnega razmisleka o jeziku želimo podpirati tudi v prihodnje. Čeprav nimamo vseh odgovorov, smo zavezani k temu, da nenehno preizprašujemo in kritično vrednotimo besede, ki jih uporabljamo – tudi takrat, ko je to neprijetno ali zahtevno. Verjamemo namreč, da je prav takšen pristop nujen za doseganje resničnih družbenih sprememb.
S tem namenom smo 18. junija 2026 organizirali prvo spletno srečanje ChangeMakers Lunch and Learn: Besede, ki jih uporabljamo, spremembe, ki jih ustvarjamo (The Words We Use, the Change We Make).
V enournem srečanju so udeleženci iz različnih evropskih držav skupaj raziskovali ta vprašanja. Program se je začel z uvodnim predavanjem Roberte Pomponi in Stefanie N’Kombo iz organizacije Lunaria, ki sta predstavili družbene in politične razsežnosti jezika na področju boja proti diskriminaciji. Sledili sta osebni pričevanji dveh predstavnikov projekta ChangeMakers. Hassan Hosseini (DTB, Nemčija) je opisal svojo izkušnjo, ko so ga na usposabljanjih pogosto označevali kot »tistega s črnim klobukom« namesto po imenu. Mona Abdullah (NIF, Norveška) pa je spregovorila o svoji osebni izkušnji iskanja pripadnosti in soočanja z vprašanji jezika v športnem okolju.
Srečanje se je zaključilo s skupinsko razpravo o dveh izrazih, ki se pogosto uporabljata na področju družbenega vključevanja – »žrtev« in »vključenost«. Udeleženci so bili povabljeni k razmisleku o lastnem besednjaku in o tem, kako lahko jezik vpliva na naše razumevanje ljudi, skupin in družbenih procesov.
Posnetek dogodka je zdaj na voljo za ogled. Vabimo vas, da si ga ogledate, če srečanja niste mogli spremljati v živo ali če želite ponovno prisluhniti razpravi.
Kritični slovarček pojmov je nastajal skozi celotno obdobje projekta kot skupno delovno orodje partnerstva ChangeMakers. Razvit je bil skupaj z organizacijami, ki so sodelovale pri pilotnem preizkušanju pristopa, in je bil prvenstveno namenjen njihovi uporabi, ne pa širši distribuciji. Predstavlja povzetek dveh let skupnega razmisleka o terminologiji, ki se uporablja na področju boja proti diskriminaciji v petih različnih nacionalnih okoljih.
Slovarček ni zasnovan kot dokončen ali avtoritativen vir, temveč kot dokument, ki ga je treba nenehno preizpraševati, dopolnjevati in razvijati. Njegov namen ni podajanje dokončnih odgovorov, ampak spodbujanje kritičnega razmisleka o jeziku in pomenu besed, ki jih uporabljamo pri svojem delu.
Zato ga članom Skupnosti prakse ChangeMakers (ChangeMakers Community of Practice) ponujamo kot eno prvih gradiv za delo in razpravo. Verjamemo namreč, da ima takšen razmislek največjo vrednost takrat, ko ga delimo z ljudmi, ki so pripravljeni aktivno sodelovati, postavljati vprašanja in skupaj iskati nove poglede na vključevanje, enakost ter boj proti diskriminaciji.
Če je ta razprava spodbudila razmislek pri vas ali v vaši organizaciji, vas vabimo, da izrazite interes za vključitev v Skupnost prakse ChangeMakers (ChangeMakers Community of Practice).
Jezik je bil izhodišče našega pogovora, vendar se razprava s tem ne konča. Skupnost prakse predstavlja prostor za medsebojno učenje, izmenjavo izkušenj in sodelovanje med organizacijami iz različnih držav pri obravnavi širših vprašanj, ki jih odpira projekt ChangeMakers. Med drugim se osredotoča na to, kako organizacije razvijajo bolj vključujoče prakse, kako vključujejo ljudi, za katere delujejo, ter kako se trajnostne spremembe dejansko uresničujejo znotraj organizacij.
Oddaja prijave na tej stopnji pomeni zgolj izkaz interesa za sodelovanje in ne predstavlja nobene zaveze. Kot prvo gradivo boste prejeli Kritični slovarček pojmov, ki bo služil kot izhodišče za nadaljnje razprave in skupno učenje.
Povezava do prijavnega obrazca za Skupnost prakse (Community of Practice)
Avtor besedila: Stefania N’Kombo José Teresa, Lunaria, Italija
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
