Aktivno staranje – program Športne unije Slovenije

Aktivno staranje – program Športne unije Slovenije

  • 20.01.2022
  • Staranja ne moremo preprečiti, lahko pa z zdravim načinom življenja (zdrava prehrana in redna telesna dejavnost) dolgo ohranjamo vitalnost in samostojnost.

Aktivno staranje je nacionalni program Športne unije Slovenije, ki poleg redne telesne vadbe in enodnevnih dogodkov za starejše vključuje osveščanje javnosti, s poudarkom na starejši populaciji in strokovnih delavcih na področju telesne vadbe starejših, o pomenu varne in učinkovite vadbe, ki je ustrezno prilagojena tej populaciji.

Raziskave kažejo

Po zadnji raziskavi Eurobarometra o športu in telesni dejavnosti iz leta 2018 se 46% prebivalcev Evropske unije nikoli ne ukvarja s telesno dejavnostjo, medtem ko je leta 2014 ta delež znašal 42%. Omenjena raziskava opozarja tudi, da se pogostost vadbe ali športnega udejstvovanja s starostjo običajno zmanjšuje.

 

Težave starejših zaradi telesne neaktivnosti

Telesna neaktivnost starejših prebivalcev povzroča vse več skrbi ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu. Predstavlja velik del vseh finančnih in zdravstvenih težav, s katerimi se srečuje naša družba. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na začetku 2019 v Sloveniji 413.054 starejših, tj. prebivalcev, starih 65 ali več let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; osebe, ki se v tem času rodijo v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo živele v povprečju približno 7 let dlje kot tiste, ki so se rodile pred 25 leti.

 

Zdrav način lahko upočasni staranje

Staranja ne moremo preprečiti, lahko pa z zdravim načinom življenja (predvsem zdrava prehrana in redna telesna dejavnost) dolgo ohranjamo vitalnost in samostojnost. S staranjem upada funkcijska zmožnost in samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih pravil. Razlike med ženskami in moškimi se pojavljajo predvsem pri instrumentalnih opravilih. Staranje pospešuje več dejavnikov, kot so dednost, manj ustrezne klimatske razmere, življenje v mestih, sedentarni način življenja, napačna prehrana, premalo gibanja, vrsta službe, stres, škodljive navade in razvade.

 

Starostniki v Sloveniji

Želje starejših prebivalcev Slovenije o njihovi prihodnosti se nanašajo predvsem na zdravje, kakovostno življenje, materialno preskrbljenost, nego v starostni onemoglosti, medčloveške odnose ter prenašanje življenjskih izkušenj in spoznanj. Vrednote so gibalo v življenju posameznika in skupnosti v vseh življenjskih obdobjih, pomembnost posameznih vrednost pa se lahko pri posamezniku s staranjem spreminja.

Martina Starc je v svoji raziskavi ugotovila, da starejši kot najbolj pomembne vrednote izpostavljajo zdravje (več kot 70 %), odnose (več kot 60 %) in dom (več kot 30 %). Kot najmanj pomembne pa so izpostavili videz, duhovnost in ugled.

 

Zdravje, ključna vrednota

Zdravje je v vseh starostnih obdobjih in v vseh okoljih ključna vrednota, zato morajo zdrave navade postati ena od prvin bodoče kulture staranja in splošna družbena vrednota. Zdravo staranje predstavlja ohranjanje zdravja na telesnem, socialnem in duševnem področju.

Pripravila: Mojca Markovič

 

Viri:

1.    Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenc, A., Tomažin, K., Štirn, I. in Majerič, M. (2013). Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije, Fundacija za šport.

2.    Strojnik, V. (2012). Vadba za moč pri starejših osebah. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2012 in kongres športne rekreacije 2012, Javnozdravstveni vidiki telesne dejavnosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, katedra za javno zdravje.

3.    Birsa, M. (2014). Raziskava o staranju v Sloveniji. Kakovostna starost.

4.    Statistični urad RS. (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji.

5.    Rok Simon, M. (2006). Poškodbe starejših ljudi zaradi padcev v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje.

6.    Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025.