Letošnji 8. slovenski kongres športne rekreacije, ki je potekal od 1. - 3. oktobra 2010 v hotelu Planja na Rogli, je vsebinsko obravnaval dva tematska segmenta, in sicer povezanost športa in turizma, ter vsebinska povezovanja športnih društev kot temelj ustvarjanja zdravega življenjskega sloga prebivalcev Slovenije. Kongres je kljub pestremu programu vsebine, uglednim predavateljem, brezplačnosti programa privabil izredno majhno število (74 prijavljenih) strokovnjakov, organizatorjev športne rekreacije, funkcionarjev in športnih delavcev.
SLOVENSKI KONGRES ŠPORTNE REKREACIJE
- 04.10.2010
Organizatorji so se tako upravičeno spraševali o možnih vzrokih nizke udeležbe, predvsem s strani predstavnikov posameznih športnih društev, ki jim je bila tematika kongresa v prvi vrsti namenjena.
Kongres športne rekreacije je bil vsebinsko in organizacijsko zasnovan tako, da so udeleženci izbrane tematske sklope obravnavali plenarno, večji del pa v okviru delavnic, za katere je programski svet kongresa menil, da odsevajo sedanjo aktualno problematiko na področju športne rekreacije oz. športa za vse v Sloveniji. Glede na majhno število predstavnikov društev pa so drugi dan programa prilagodili prisotnim.
Potekale so štiri tematske delavnice: ŠPORTNA DRUŠTVA DANES IN JUTRI, ŠPORT IN TURIZEM, GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST IN ZDRAVJE ter PROSTE TEME- ŠPORT V NARAVI.
V okviru prve je g. Matoh predstavil organiziranost in vodenje športne organizacije, redki predstavniki športnih društev pa so razgrnili svoje probleme, ki so povezani z delovanjem sodobnega športnega društva in skupaj s športno stroko iskali ustrezne rešitve.
V sklopu druge sta predstavnika Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije predstavila aktualno povezanost športa in turizma, ki se vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem prostoru in ima zaradi svojih naravnih danosti pomembne prednosti, ki jih je potrebno izkoristiti. S predstavitvijo sta poskušala prikazati možnosti uspešnega povezovanja športnih in turističnih delavcev ter organizacij, ki bi lahko programsko obogatila slovenski turizem.
Delavnico GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST IN ZDRAVJE je zaznamovala predstavitev projektov Inštituta za varovanje zdravja: LIFE CYCLE in HEPA ter krajša analiza raziskave povezanosti športa in zdravja dr. Čuka, ki je pozornost pritegnil s posredovanjem dejanskega stanja financiranja športnih programov v Sloveniji. V okviru katerega je izpostavil pomembno vlogo povečanega financiranja športnih društev za izboljšanje zdravja slovenskega naroda, saj so le ta neke vrste naravna lekarna.
Zadnja delavnica z naslovom PROSTE TEME - ŠPORT V NARAVI je ponudila pregled najbolj priljubljenih športno rekreativnih dejavnosti v Sloveniji in ugotovitev, da se Slovenci najraje ukvarjamo z dejavnostmi v naravi, zato bi morala društva dati večji poudarek na organizirano vadbo v naravi.
Zaključke kongresa bo organizator pripravil v naslednjih tednih.
Kongres športne rekreacije je bil vsebinsko in organizacijsko zasnovan tako, da so udeleženci izbrane tematske sklope obravnavali plenarno, večji del pa v okviru delavnic, za katere je programski svet kongresa menil, da odsevajo sedanjo aktualno problematiko na področju športne rekreacije oz. športa za vse v Sloveniji. Glede na majhno število predstavnikov društev pa so drugi dan programa prilagodili prisotnim.
Potekale so štiri tematske delavnice: ŠPORTNA DRUŠTVA DANES IN JUTRI, ŠPORT IN TURIZEM, GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST IN ZDRAVJE ter PROSTE TEME- ŠPORT V NARAVI.V okviru prve je g. Matoh predstavil organiziranost in vodenje športne organizacije, redki predstavniki športnih društev pa so razgrnili svoje probleme, ki so povezani z delovanjem sodobnega športnega društva in skupaj s športno stroko iskali ustrezne rešitve.
V sklopu druge sta predstavnika Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije predstavila aktualno povezanost športa in turizma, ki se vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem prostoru in ima zaradi svojih naravnih danosti pomembne prednosti, ki jih je potrebno izkoristiti. S predstavitvijo sta poskušala prikazati možnosti uspešnega povezovanja športnih in turističnih delavcev ter organizacij, ki bi lahko programsko obogatila slovenski turizem.Delavnico GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST IN ZDRAVJE je zaznamovala predstavitev projektov Inštituta za varovanje zdravja: LIFE CYCLE in HEPA ter krajša analiza raziskave povezanosti športa in zdravja dr. Čuka, ki je pozornost pritegnil s posredovanjem dejanskega stanja financiranja športnih programov v Sloveniji. V okviru katerega je izpostavil pomembno vlogo povečanega financiranja športnih društev za izboljšanje zdravja slovenskega naroda, saj so le ta neke vrste naravna lekarna.Zadnja delavnica z naslovom PROSTE TEME - ŠPORT V NARAVI je ponudila pregled najbolj priljubljenih športno rekreativnih dejavnosti v Sloveniji in ugotovitev, da se Slovenci najraje ukvarjamo z dejavnostmi v naravi, zato bi morala društva dati večji poudarek na organizirano vadbo v naravi. Zaključke kongresa bo organizator pripravil v naslednjih tednih.
