Športna vzgoja in gibalna pismenost

Torej, kakšna je pravzaprav razlika med športno vzgojo in gibalno pismenostjo? Na to pomembno vprašanje lahko najdete nekaj odgovorov v nadaljevanju. 

Na kratko, gibalno pismenost lahko posameznik razvije in proizvede pri športni vzgoji, lahko pa v mnogih drugih okoljih in kontekstih. Športna vzgoja obstaja za ustvarjanje rezultatov, ki so tesno povezani z gibalno pismenostjo, toda takšno učenje  lahko nastane tudi na številne druge načine. Mnogi ljudje na svetu so razvili izredno gibalno pismenost, ne da bi kdaj bili deležni učne ure o športni vzgoji.

 

Gibalna pismenost se osredotoča na razvoj celotne osebe na vsej življenjski poti, ne le v času izobraževanja v šolskem okolju. Pri njej ne gre le za razumevanje in izvajanje gibanja in telesne dejavnosti znotraj institucije in za rok trajanja vpliva šolanja. Vplivi gibalne pismenosti segajo preko institucionaliziranih izobraževalnih struktur in nadzora.

 

Športna vzgoja je šolski kurikularni predmet, ki podpira razvoj spretnosti, znanja in odnosov, potrebnih za udejanjanje dejavnega, zdravega življenja. Programe športne vzgoje lahko s politiko in izvajanjem umestimo kot sestavni del na potovanju gibalne pismenosti posameznika; športno vzgojo bi lahko namestili kot enega najmočnejših mehanizmov, ki jih mora družba omogočiti državljanu, da lahko celostno sodeluje v družbi.

 

Kakovostni programi športne vzgoje nudijo eno najboljših priložnosti za razvoj gibalne pismenosti pri otrocih in mladini in jim pomagajo pri zdravih in dejavnih odločitvah zdaj in vse življenje. Navsezadnje zakon zahteva, da mora vsak otrok, ne glede na starost, spol, kulturo, socialno-ekonomski položaj ali sposobnosti, hoditi v šolo. Ko imajo torej skozi šolska leta priložnost sodelovati v kakovostni športni vzgoji, bodo imeli priložnost doživeti različne dejavnosti v progresivni, zaporedni obliki, ki zagotavljajo maksimalno učenje in užitek.

 

Tako kot na področju imata pismenosti in matematike obstajajo pomembni razvojni cilji, ki jih dosegamo z uresničevanjem učnega načrta, bo gibalno pismen učenec veliko bolj verjetno sodeloval v najrazličnejših izkušnjah gibanja in telesnih dejavnosti, če ima s športno vzgojo, njenim poučevanjem, učenjem in učnimi načrti, kakovostne izkušnje. Po mnenju UNESCO-a (2015) bi moral biti koncept gibalne pismenosti pomemben poudarek v kakovostnem učnem načrtu za športno vzgojo. Na športno vzgojo bodo vedno vplivale politike različnih upravnih organov in organov nacionalne/regionalne kulture. Vendar gibalna pismenost od teh omejitev obstaja ločeno, znotraj vseh ljudi, in lahko se razvija ne glede na formalno-izobraževalne izkušnje.

 

Naše učenje pa ni končano, ko športna vzgoja in šolanje nista več na voljo. Razvijamo ga prek številnih drugih družbenih institucij (npr. šport, javno zdravje, rekreacija, delovna mesta, prevoz). Prav tako je močno pod vplivom našega živega naravnega okolja in družbenih struktur.