Gibalna pismenost

Gibalna pismenost predstavlja holističen pristop k telesni vadbi in motoričnemu razvoju človeka. V zadnjem času koncept gibalne pismenosti pridobiva na prepoznavnosti in je predmet številnih raziskav. Raziskovalci iz različnih držav so postavili definicije gibalne pismenosti, ki pa se malenkostno razlikujejo.

V Evropi smo v okviru projekta Physical Literacy For Life, ki je nadaljevanje projekta PHYLIT, definicijo Gibalne pismenosti strnili v dve alineji:

• Physical literacy is the skills and attributes individuals demonstrate through physical activity and movement across their life course.
• It can be understood as a process and as an outcome that individuals pursue through an interaction of their physical, emotional, social and cognitive learning. (Physical Literacy For Life, 2020)

Na področju gibalne pismenosti so najbolj aktivne sledeče organizacije: Australian Sports Commission, IPLA - International Physical Literacy Association in Sport for Life Society iz Kanade.

V okviru projekta Physical Literacy - PHYLIT je v uporabi avstralska definicija, ki je zapisana v štirih alinejah:

• Gibalna pismenost je vseživljenjsko holistično izobraževanje, ki ga pridobivamo in uporabljamo v kontekstih gibanja in telesne dejavnosti.
• Odraža nenehne spremembe v integraciji telesnih, psiholoških, družbenih in kognitivnih sposobnosti človeka.
• Pomaga nam, da s pomočjo gibanja in telesne dejavnosti živimo zdravo in izpolnjeno življenje.
• Gibalno pismena oseba je sposobna vse življenje – glede na svoj položaj in okoliščine – pri spodbujanju zdravega in izpolnjujočega gibanja ter telesnih dejavnosti, črpati podporo iz svojih integriranih telesnih, psiholoških, družbenih in kognitivnih sposobnosti. (Australian Sports Commission, 2017).

 

 

V okviru omenjenih projektov se je pričel postopek umestitve gibalne pismenosti v Evropski Referenčni Okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, obenem pa poteka promocija in osveščanje javnosti o pomenu gibalne pismenosti in njen vpliv na posameznika.

 

Vseživljenjsko učenje je postalo potreba vsakega državljana. Spretnosti in kompetence moramo razvijati vse življenje, ne le zaradi svoje osebne izpolnitve in zato, da se lahko dejavno vključimo v družbo, v kateri živimo, temveč tudi zato, da smo lahko uspešni v svetu dela, ki se nenehno spreminja. V ta namen je Evropska unija pripravila evropski okvir ključnih kompetenc, ki je koristno orodje za oblikovalce politik, ponudnike izobraževanj in usposabljanj ter učence, z namenom, da bo vseživljenjsko učenje postalo vsakdanjik vsakega posameznika. Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Referenčni okvir trenutno določa osem ključnih kompetenc:

1) sporazumevanje v maternem jeziku;

2) sporazumevanje v tujih jezikih;

3) matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;

4) digitalna pismenost;

5) učenje učenja;

6) socialne in državljanske kompetence;

7) samoiniciativnost in podjetnost;

8) kulturna zavest in izražanje.

 

Iniciativa Physical Literacy For Life pa si prizadeva, da gibalna pismenost postane 9. ključna kompetenca.

Vir: (https://www.sportaus.gov.au/physical_literacy, 2020)