Zakaj zbolimo ravno na dopustu?
- 27.07.2016
Pogosto slišimo koga reči, da zaradi obilice dela nima časa zboleti. Naj se sliši še tako čudno, takšno razmišljanje dejansko ustvarja stanje telesa, ki preprečuje nastanek bolezni, čeprav so težave prisotne.
Vzroki za bolezen
V okolju smo nenehno izpostavljeni mikrobom, ki jih imunski sistem uspešno obvladuje. Nahajajo se na koži in v telo uhajajo predvsem preko dihal in prebavil. Telo jih uspešno obvladuje, zaradi česar ne zbolimo, drugače pa je, ko zaradi različnih razlogov pride do padca imunskega sistema. In ravno stanje stresa je pogosti razlog za razvoj različnih virusnih obolenj.
Nastanek bolezni
Imunski sistem je poseben, prilagodljiv obrambni sistem, ki človeka ščiti pred škodljivimi mikrobi, razvojem raka in tujimi tkivi. Obrambne celice prepoznavajo in uničujejo različne telesu nepotrebne, škodljive ali tuje snovi, ki jih skupno imenujemo tujki.
Stres pomeni rušenje ravnotežja v organizmu, ta pa reagira z aktivacijo vsega adaptivnega potenciala, da bi se prilagodil novonastali situaciji in ponovno vzpostavil ravnotežje. Dolgotrajna izpostavljenost stresu ali stres visoke intenzivnosti zato pogosto vodi do nastanka kroničnih bolezni, dolgotrajno delovanje stresnih hormonov pa je eden bistvenih razlogov za slabljenje odpornosti.
Stanje stresa in adrenalin
Pri stresu kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči tudi sproščanje kortizola in adrenalina. Ta dva povzročita dvig srčnega utripa, povečata cirkulacijo krvi, povečata stopnjo glukoze v krvi, dostopnost niza snovi za obnovo celic, telo pa porablja tudi ogromno energije.
Kortizol dvigne imunski sistem in upočasni delovanje, v stanju stresa, manj pomembnih organov, kot npr. prebavil, razmnoževalnih organov in rasti. Če je stres kratkotrajen, torej telo zaradi obrambe deluje v dobro organizma, če pa so stresi ponavljajoči in dolgotrajni, pa začnejo telesu izjemno škoditi, saj le to nikakor ne uspe vzpostaviti ravnovesja. Dopust pomeni sprostitev, telo se uravnovesi, prav tako pa vitalni metabolni procesi. Šele takrat telo izide iz »stanja pripravljenosti« in omogoči možnost eskalacije virusnih obolenj.
Učinek športne rekreacije na odpornost
Športna rekreacija sicer ne vpliva na zmanjšanje verjetnosti za okužbe ali stik z mikrobi, vendar pa krepi imunski sistem in je pomemben mehanizem za odpravljanje posledic stresa. S telesno aktivnostjo se raven kortizola v telesu znižuje, pri čemer zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni, gibanje pa vpliva tudi na izločanje endorfina, hormona sreče, ki prispeva k stanju sproščenosti in občutku zadovoljstva.
Športna rekreacija pomembno prispeva tudi k izboljšanju vsesplošne fizične in psihične pripravljenosti. Iz tega razloga bistveno bolj učinkovito pariramo sodobnim izzivom. Sicer stresne situacije dosti boljše obvladujemo, zaradi česar nam ne povzročajo stresa, kot ga v podobnih situacijah številnim drugim. Rekreacija nas uči vztrajnosti, sposobnosti priti do konca, znanstvene raziskave pa kažejo, da pozitivno vpliva še na boljši spomin, sposobnost koncentracije in večjo kreativnost posameznika.
Če niste telesno aktivni in ne veste kje začeti, poiščite najbližje Zdravo društvo, kjer boste najprej izvedli osnovna testiranja, skozi načrten program telesne vadbe pa postopoma izboljšali svojo telesno pripravljenost. Zdravo društvo je standard kakovosti Športne unije Slovenije, ki zagotavlja, da v društvu izvajajo kakovostne in ciljnim skupinam prilagojene programe športne vadbe ob ustrezni strokovni usposobljenosti vaditeljev, podpira pa ga tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Kaj torej storiti?
Najboljše bo, če se poskušamo izogibati stresnim situacijam, kar pa je v sodobnem svetu ob tempu, ki nam ga nalaga življenje, pogosto izjemno težko. Pomagajmo si s telesno aktivnostjo, ki bo prispevala k ohranjanju ravnovesja v telesu, predvsem pa bomo z izboljšanjem vsesplošne telesne in psihične pripravljenosti številne stresne situacije bolje obvladovali. Dojemali jih bomo drugače, zaradi česar telo ne bo nenehno zahajalo v stanje pripravljenosti, s tem pa tudi ne bo razloga, zaradi katerega bi na dopustu pristali v postelji namesto v prijetnem objemu sence in ležalnika na plaži.
Prispevek pripravil Goran Sambt za revijo Bogastvo zdravja.
