Koristi nordijske hoje pri starostnikih
- 27.07.2015
Ukvarjanje z redno telesno dejavnostjo uvrščamo med pomembne sestavine zdravega življenjskega sloga starejših ljudi. Različni strokovnjaki se vse pogosteje sprašujejo, ali je mogoče tudi v poznejših letih, oziroma v tretjem življenjskem obdobju, živeti polno, zadovoljno in kakovostno. Na zgornje vprašanje odgovarjamo pritrdilno ter lahko dodamo, da je prav z ukvarjanjem z redno telesno dejavnostjo mogoče kakovostno živeti v pozno starost.
Naša raziskava je namenjena tovrstni populaciji, saj je dokazano, da mnogi procesi staranja pri redno telesno dejavnih potekajo počasneje kot pri nedejavnih. V Sloveniji imamo na pretek športnih društev, ki izvajajo različne vadbe za starejše. Najbolj priljubljene ter učinkovite so skupinske vadbe, kjer je najbolj pomembno, da vodja vadbe pozna vadeče in jim zna ponuditi takšne dejavnosti, ki bodo primerne in prilagojene skupini. Vsaka telesna dejavnost, ki ima pozitivne učinke na zdravje, naj bi po priporočilih svetovnih zdravstvenih organizacij vsebovala vadbo aerobnih sposobnosti, moči in gibljivosti.
V raziskavi smo želeli ugotoviti ali osemtedenska vadba nordijske hoje vpliva na aerobno vzdržljivost starejših oseb ter ali lahko ista vadba pomembno vpliva tudi na njihovo psihično počutje. V raziskavi je sodelovalo 20 oseb: 10 za eksperimentalno ter 10 za kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je bila sestavljena iz 5 moških ter 5 žensk, starih od 60 do 85 let (povprečna starost 70,1 ± 8,1). V kontrolni skupini je bila razdelitev po spolu enaka eksperimentalni, medtem ko pa je njihova starost med 60-74 let (povprečna starost 68,5 ± 4,3). Da bi bila raziskava uspešna, je bilo potrebno najti osebe, ki naj bi imele kar se da podobno telesno pripravljenost. Udeleženci tako kontrolne kot eksperimentalne skupine izhajajo iz italijanske skupnosti na obali. Zaradi tega se med seboj poznajo, družijo ter udeležujejo skupnih dejavnosti.
Aerobna vzdržljivost je bila preverjena s testom hoje (v naši raziskavi je bila to nordijska hoja) na 2 km. Psihično počutje vadečih po 8 tedenski vadbi je bilo preverjeno z vprašalnikom o samopodobi in socialnem življenju. Vprašalnik je bil anonimen in je zajemal 28 vprašanj.
Pri prvem merjenju so vadeči v eksperimentalni (vadbeni) skupini prehodili 2 km v povprečju v 27 minutah, po osemtedenski vadbi nordijske hoje pa v 25 minutah. Rezultat so izboljšali za 7%, kar predstavlja statistično značilno spremembo.
Legenda: *** - p?0,001; ** - p?0,01
Slika 2. Relativna sprememba (%) med prvo ter drugo meritvijo obeh skupin
Zgoraj navedeni podatki kažejo, da je sprememba zelo verjetno posledica osemtedenske vadbe nordijske hoje. Podobno so ugotavljali tudi v sorodnih raziskavah (Hendrickson, 1993 in Porcaria 1997), kjer so preučevali fiziološke učinke nordijske hoje na starejših moških in ženskah. Študije so pokazale, da se je s pomočjo palic znatno povečala poraba kisika, srčni utrip ter poraba energije, približno za 20% v primerjavi s tistimi, ki so hodili brez palic. Nordijska hoja lahko povzroči povečanje mišične vzdržljivosti. Podatki kot so višja poraba kisika, večja poraba kalorij ter povečanje srčnega utripa predstavljajo neko konstanto pri izboljšanju aerobne vzdržljivosti.
Uporaba palic se je v naši raziskavi pokazala za zelo učinkovito. Obstaja veliko študij (Morss, Jordan, Olson, Earnest in Church, 2001; Church, Earnest, Morss, 2002), ki so primerjale nordijsko ter navadno hojo in pokazale na znatno povečanje porabe kisika (v povprečju do 20%), kalorične porabe ter utripa srca v skupini, ki je uporabljala nordijsko hojo v primerjavi s pohodniki brez palic. Ista skupina raziskovalcev (Jordanija idr. 2001) je odkrila, da se je med visoko intenzivno nordijsko hojo, srčni utrip povečal v povprečju za 35 utripov na minuto v primerjavi s hojo brez palic. To pomeni, da je bilo porabljeno več energije. Tolikšen vpliv nordijske hoje na telo vadečega gre seveda pripisati dejstvu, da nordijska hoja v primerjavi z navadno hojo vključuje tudi zgornji del trupa. To pomeni, da se pri vadbi srčni utrip poveča za približno 15 utripov na minuto, kar za več kot deset odstotkov poveča obremenitev (Pustovrh, 2009).
Želeli smo tudi ugotoviti ali ima osemtedenski program vadbe nordijske hoje pozitiven učinek na psihično počutje preizkušancev. Odgovori na anonimen vprašalnik so pokazali, da je imela vadba tudi velik vpliv na samopodobo ter socialno življenje vadečih. Vprašanja so se iz različnih zornih kotov vsa navezovala na spremembo samopodobe ter socialnega življenja vadečih po vadbi. Za vprašalnik smo se odločili, ker je bilo že med samim tekom vadbe razvidno, kako so se vadeči vedno bolj odpirali ter pogovarjali med sabo. Opazili smo vedno večje veselje v skupnem druženju. Vadeči so se veselili vsakega skupnega izleta ter se niso nikoli pritoževali zaradi predolge vadbe. Naši sprehodi so lahko trajali več kot dve uri. Rezultati vprašalnika so samo še potrdili naše opazke. Vadeči so se lahko med vadbo sprostili, kot je razvidno iz pritrdilnih odgovorov na vprašanje o tem ali so sedaj manj razdražljivi; 8 jih je odgovorilo z DA. Vedno bolj ter lažje so tudi spregovorili o svojih težavah. Pomembno pa je dejstvo, da so vadeči zapisali, da se po vadbi veliko bolj cenijo ter tako pazijo na svoje zdravje.
Menimo, da je imela vadba nordijske hoje tolikšen pozitiven vpliv na psihično počutje vadečih predvsem zaradi tega ker je vadba starejšim zelo prijazna. 'Z aktiviranjem mišic zgornjega dela telesa se del vertikalnih sil, ki pri navadni hoji obremenjujejo samo noge, prenese tudi na palice. To blagodejno deluje zlasti na kolenski in skočni sklep še zlasti pri starejših osebah, ki imajo veliko težav z različnimi obolenji sklepov' (Pustovrh, 2009, str. 8). Ta blagodejni učinek je pripomogel k temu, da so se lahko vadeči med seboj veliko lažje pogovarjali ter razpravljali o stvareh, brez da bi jim bilo treba misliti na različne bolečine, ki jih navadna hoja ali tek lahko povzroča. Vadba je bila lahko zaradi tega tudi precej daljša.
Perez-Soriano, Belloch-Llana, Martinez-Nova, Morey-Klapsing, Encarnacien-Martinez (2011) so v raziskavi preučevali pritiske na stopalo pri hoji, na vzorcu 20 izkušenih ter 30 začetnikih nordijske hoje. Plantarni pritisk na devetih različnih območjih je bil izmerjen med vadbo v dveh različnih hitrosti hoje (priporočena, ter za 20% hitrejša), ter v različnih pogojih (navadna hoja, nordijska hoja). V primerjavi z običajno hojo je nordijska hoja pokazala znatno (p<0,05) zmanjšanje pritiska na osrednjih nartih za okoli 50%. Raziskava je tako pokazala, da redna nordijska hoja lahko pozitivno vpliva na plantarni pritisk ter tako znatno olajša hojo, zlasti starejšim ljudem.
Naša raziskava je samo še dodaten dokaz vpliva redne telesne oziroma športne dejavnosti na kakovostnejše življenje starejše populacije. Tretje življenjsko obdobje postaja vedno bolj množično ter starejši postajajo zahtevnejši. Športe, s katerimi se starost
