Razlikujemo socializacijo v šport in socializacijo preko športa (Tušak idr., 2003). Starši imajo velik vpliv in možnost, da usmerjajo otroka na področje aktivnega življenjskega sloga in jih navdušijo za šport. S tem otroku omogočijo koristno preživljanje prostega časa. Po tem ko je otrok enkrat član določene ene ali večih športnih skupin, ga morajo starši na tej poti tudi spremljati in spodbujati. V tem kontekstu je še posebej pomemben drugi del socializacije, ki se imenuje socializacija preko športa. Odvija se v krogu športne skupine, kateri posameznik pripada. Posameznik sprejema navade, pravila, vrednote in pridobiva različna znanja in veščine, ki so značilne za skupino, kateri pripada.

 

Starši si morajo prizadevati za tisto vzgojo, ki bo njihovim otrokom omogočila kar najbolj celovit in enakomeren razvoj na vseh področjih. Za dosego tega cilja imajo starši na razpolago različna sredstva. Šport predstavlja eno od teh sredstev. Mladost od rojstva do osemnajstega leta starosti je odločilna za oblikovanje podobe odrasle osebnosti. Del te podobe pa je možno oblikovati edino s sredstvi, ki jih uporablja šport (specifične gibalne dejavnosti). Odsotnost ali premajhno prisotnost gibalni dejavnosti v vzgoji otrok in mladine v kasnejših letih ni več mogoče v celoti nadomestiti. Zaradi stohastične povezanosti fizične in duhovne narave človeka vpliva šport na njegovo biološko, psihično ter socialno sfero. Učinki športne dejavnosti vplivajo tudi na mišljenje, čustvovanje in odnose v družini. Pri tem pa predstavlja šport vzgojni potencial, ki se izraža v vedenjski samokontroli, etičnem, moralnem in estetskem presojanju. Podobno kot druge kulturne dejavnosti izhaja tudi šport iz fenomena igre, ki je osnova za človekovo ustvarjalnost ter duhovno in fizično ravnovesje, s tem pa element kakovosti življenja. Na otrokov razvoj sposobnosti in lastnosti imajo poleg staršev velik vpliv tudi ostali družinski člani. Pri tem so pozitivni zgledi staršev tisti temelj, na katerem je mogoče graditi, tako da se otroci in mladostniki kasneje v življenju uspešneje soočajo z različnimi problemi. Tako je predvsem od staršev in ostalih družinskih članov odvisno, kaj bo otroku in mladostniku v življenju pomenila zanesljivost, vztrajnost, odgovornost, delavnost, marljivost, resnicoljubnost, odkritosrčnost in ostale pozitivne osebnostne značilnosti in lastnosti (Berčič, 2003). Športne navade, ki jih otrok pridobi v otroštvu, vsekakor močno obogatijo njegov vsakdanjik v zrelih letih.

 

Starši kot duhovni in praktični voditelji vplivajo na razvoj otrokovih prepričanj in s tem tudi na odnos do športa. Pozitiven odnos staršev do športa tudi otroke vzpodbuja, da so telesno aktivni. Starši in ostali vzgojitelji lahko s svojim vzgledom dajejo temeljno podlago za otrokovo kasnejše športno delovanje. Motivi, zaradi katerih starši vključujejo svoje otroke v športno dejavnost, so lahko različni. Najpogostejši motivi, zaradi katerih starši svoje otroke dajejo v organizirano športno vadbo, so: dobro za zdravje in fizične sposobnosti, zagotovitev harmoničnega razvoja otroka, pozitiven vpliv na karakter in moč volje, razvoj samodiscipline, razvoj samozaupanja, razvijanje navad za delitev z ljudmi - nesebičnost, otrok razvije tekmovalne sposobnosti, dobijo izkušnje za razporeditev prostega časa, otrok dobi nagnjenost k določenemu športu, otroci znancev se začnejo ukvarjati s tem športom, starši se začnejo ukvarjati s tem športom (Doupona, 1997).

 

Prav akcija Veter v laseh - s športom proti zasvojenosti omogoča družinam po vsej Sloveniji, da preživijo svoj prosti čas z otroki aktivno in športno ter tako z lastnim pozitivnim odnosom do športa in zgledom spodbudijo svoje otroke, da postanejo redno telesno dejavni. Prednost akcije Veter v laseh je prav gotovo v tem, da mladim nudi veliko izbiro športnih aktivnosti. Tako mladi lažje izberejo športno panogo, ki jih najbolj zanima in v kateri najbolj uživajo. To pa je ključnega pomena, da kasneje v redni vadbi določene športne panoge tudi vztrajajo.