Stres doma in na delovnem mestu ter kako ga pogasimo
- 31.05.2016
Slovenci simptome stresa najraje pripišemo neki drugi bolezni. Dr. Ana Škoberne predstavlja načine kako se s stresom soočati in poudarja, da je naša sreča odvisna od nas samih, zato je najbolje, da se tehnik, ki nam bodo pomagale zmanjšati stres, naučimo.
Na Forumu Ljubljana v gibanju, ki je ob svetovnem dnevu športa potekal v Športni hiši Ilirija, je dr. Ana Škoberne osvetlila stres, ki nas danes kot nepovabljen gost spremlja skorajda na vsakem koraku. Prepričana je, da smo ljudje navadno samo toliko srečni, kot hočemo biti. Naša sreča je torej odvisna od nas samih. V najhujših situacijah človek vedno ostane sam, zato je pomembno, da posameznik pozna in obvlada določene tehnike spoprijemanja s stresom, ki nam v teh ključnih situacijah pomagajo. Pomembno je tudi, da ugotovimo katere so tiste tehnike, ki nam bodo pomagale, saj določena tehnika ne bo nujno enako učinkovita pri dveh posameznikih. Žal se tehnik dihanja - kako umiriti um in notranje misli, ne učimo.
Pri Slovencih je stres v velikem porastu. Simptome stresa zelo hitro želimo pripisati neki drugi bolezni, npr. boreliji. Po posvetu z zdravnikom nas žal kosti še vedno bolijo, zato dr. Škoberne pravi, da bi večini pacientov lahko predpisala zgolj telovadbo in stvari bi se izboljšale.
Stres je vse kar zamaje naše ravnovesje. Ljudje še vedno premalo vemo kaj stres dejansko povzroča v našem telesu. Zato v konkretni situaciji ne vemo kako naj ravnamo, da bomo ta ogenj pogasili. Telesna aktivnost kot je aerobna vadba spodbudi srčno žilni sistem, pri tem se sproščajo pravilni hormoni. Da se ustrezno soočimo z nemirom, strahom in zaskrbljenostjo pa je potrebno vključiti tudi možgane. Ko vidimo posameznika v fitnesu, ki zagnano vrti pedala kolesa in gleda v TV, je kot da bi dali robota na kolo, ki nekaj fizično naredi, ni pa povezave z umom, je prepričana Škobernetova. Pomembno je, da vsak človek spozna svoje telo, na kak način lahko premaguje stresne okoliščine, kako se naše telo odzove pod stresom in tudi kdaj smo pod stresom.
Priučitev tehnik za sproščanje
Tehnik s katerimi lahko posameznik svoje negativne misli in svoje telo prelisiči, torej gre iz negativnega oblaka v pozitivnega, je nešteto. Uspešne tehnike so npr. avtogeni trening, tibetanske vaje, sprehod v gozd, ipd. Tudi počitek na terasi, gledanje v zelenje, sedenje v tišini so uspešne tehnike. Slednje je sicer že nadgradnja, za nekatere zelo težko izvedljiva dejavnost, ker ne morejo najti notranjega miru, saj njihova notranja čustva niso umirjena.
Soočanje s stresom poteka od prepoznavanja in soočanja, preko pravilne izbire primerne tehnike. Naš um tudi teži k ravnovesju. Slovenci smo sicer zelo slabi glede pogovora in komunikacije, tudi na delovnem mestu. Zato je nerealno pričakovati, da bo nek zaposleni, ki mu njegov nadrejeni ob osmih zjutraj, torej ob pričetku delovnika, v kratkem sestanku izlije ves svoj gnev, tekom dneva tudi produktiven. Ko direktorji v tujini vidijo, da nekomu pada produktivnost, pošljejo tega delavca na prisilni dopust, saj ''preteranost'' ne bo obrodila učinkov.
Zgornje situacije zdaj že spontano nakazujejo dejstvo, ki nastopi, ko telo ne zmore več. Takrat nas na to opomni z neko boleznijo. Zato moramo čim bolje spremljati svoje telo in nadzirati misli. Praznjenje hladilnika s slabo prehrano stresa žal ne odžene in tudi preveč spanja telesu bolj škodi kot koristi. Tudi ignoriranje stresa ne pomaga. Študija je pokazala, da so se posamezniki počutili olajšane, ko so svoje težave izpovedali tujcu. Dejstvo je, da se včasih težko pogovorimo z bližnjimi. Izpoved tujcu pa je lahko po mnenju Škobernetove ''psihoterapija prve klase''.
Danes se veliko ljudi posveča izbiranju dobrih živil pri organiziranju svojega jedilnika. Vendar tudi dobra živila ne presnavljamo enako pod stresom, kot bi jih sicer. Zato bo imelo telo tudi od bio, eko, goji jagod in podobnih super živil, bistveno slabši učinek, če ne zmanjšamo stresorjev.
Stres niso samo čustvene reakcije, v pozitivnem ali negativnem smislu. Stres je dogajanje celega telesa – sproščanje hormonov, in je neke vrste tudi bolezen. Odzvati se moramo mirno in premišljeno. Slovenci smo taki, da bi šli vsi čez vse. Zgovoren primer so situacije v trgovinah, na cestah ipd. Naučiti se moramo odzvati se drugače. Mirnost in premišljenost sta še vedno alfa in omega, najboljša načina za soočanje s stresom. Od nas je odvisno katero tehniko bomo izbrali in katera nam bo pomagala. Prepoznavajmo se in v stresnih situacijah preizkušajmo, kaj nam najbolje pomaga. V hudo stresnih situacijah pa je najbolje, da razbremenimo svoj čustveni odziv. Takrat se odmaknemo za nekaj metrov, začnemo globoko dihati in telo in um nam bo počasi uspelo umiriti. Dr. Ana Škoberne je zaključila, da se zahteve življenja ne bodo zmanjšale, samo naši odzivi nanje so različni.
Če vam je bil članek všeč, ga delite s svojimi bližnjimi in prijatelji, da tudi njim pomaga pri soočanju s stresom.
