Zgodovina ŠUS

Sokolske korenine

Korenine »rekreacije«  ali/in »športa za vse (vsakogar)« ter Športne unije Slovenije so vezane na pojav »telovadbe«, sistema telesnih vaj ter vadbe druge polovice 19. stoletja in sokolske telovadne organizacije. Telovadba je oziroma je bila urbana telesnokulturna inovacija navezujoča se na telesne prakse poznega srednjega veka, tradicijo turnirstva in borjenja, ljudskih panog ter antičnih gimnastičnih zgledov. Idejna osnova so bila humanistično-razsvetljenska razmišljanja in iskanja prenove vzgoje, v kateri ima pomembno mesto tudi telesna dejavnost. Humanisti so se zgledovali pri starih Grkih, kar je tudi razvidno iz poimenovanja nove dejavnosti po grškem izvirniku gimnastika, ki smo ga Slovenci prevedli v »telovadstvo« oziroma »telovadba«.

Dr. TOMAŽ  PAVLIN
Več o tem: Sokolske korenine.pdf

Partizan Slovenije

Konec druge svetovne vojne in z vzpostavljanjem socializma je 'kraljevsko' telesno vzgojo nadomestila komunistična ali sovjetska »fizkultura«. Organizacijski temelj fizkulture so bila enovita fizkulturna društva in fizkulturni odbori. Organizacijsko in tudi vsebinsko preoblikovanje je temeljilo na združevanju predvojnih telovadnih in planinskih društev ter športnih klubov v enovito fizkulturno društvo. Politika fizkulture je težila, kot so poudarjali, k vzgoji novih, zdravih državljanov, delovnih ljudi in borcev, ki bodo ohranili pridobitve štiriletnega boja ter se vključili v obnovo države. Nacionalno vzgojo je zamenjala socialistična vzgoja, ki naj bi vzgajala krepostne proletarce. Poudarjeni sta bili množičnost in vsestranska telesna vzgoja, ki naj bi se kazala tudi na športnih tekmovanjih. V praksi naj bi to pomenilo, da bi moral posameznik v fizkulturnem društvu najprej obiskovati splošno ali redno vadbo, ki je temeljila na telovadbi, potem pa bi se posvetil specialni ali posebni vadbi, torej športu in tekmovanjem, temelječim na načelu amaterizma. Vzporedno fizkulturnemu civilnodružbenemu organiziranju sta se razširjali šolska in sindikalna fizkultura prek različnih fizkulturnih aktivov, ki so bili lahko tudi člani panožnih organizacij.

Dr. TOMAŽ  PAVLIN
Več o tem: Partizan Slovenije.pdf

Športna unija Slovenije

V začetku julija 1990 je bila na Slovenskem sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, decembra istega leta pa so se Slovenci na plebiscitu z absolutno večino odločili, da naj republika Slovenija postane samostojna država. Plebiscit je slovensko politiko zavezal, da v prvi polovici leta 1991 pripravi vse potrebno za razdružitev z jugoslovansko državo in prehod v samostojnost, kar se je zgodilo 26. junija 1991. Jugoslovanska vlada je odgovorila z agresijo Jugoslovanske armade na Slovenijo, vendar so slovenske oborožene enote agresijo zavrnile.

Partizan Slovenije je ob vojaški agresiji na Slovenijo prekinil sodelovanje s Partizanom Jugoslavije in 6. julija 1991 formalno izstopil iz Partizana Jugoslavije. Marca 1992 je zaprosil za članstvo v European Federation for Company Sports (EFCS), kjer ga je do tedaj zastopal Partizan Jugoslavije. V prošnji je Partizan Slovenije poudaril, da je bila Slovenija 15. januarja 1992 mednarodno politično priznana država, s čimer se je »začel … proces vključevanja različnih športnih organizacij, institucij in ustanov v mednarodne zveze«. Partizan Slovenije je poudaril, da združuje 290 društev in da je »ena največjih športnih organizacij v Sloveniji z okoli 100.000 članov«. Prošnja je bila obravnavana na kongresu EFCS med 22. in 25. majem istega leta in bila ugodno rešena. 

Dr. TOMAŽ  PAVLIN
Več o tem: Zgodovina SUS.pdf